Pod zvezdnatim nebom...

Sem razmišljala, kako zelo sem včasih potrebna objema, dotika, nasmeha, dobre besede, pogleda v oči, iskrenosti, pohjakovanja po brezpotjih, kuhanja kosila v kotlu, pesmi na vsakem koraku...

Pogrešam svoja popotniška taborjenja, ko smo vso potrebno opremo nosili na svojih hrbtih in po rokah. Prav rada bi šla nekam naokoli, pa druženja s skavtskimi brati in sestrami.

Tiha, hladna cerkvica sredi poletne vročine in po dolgo prehojeni poti. Petje pesmi iz skavtske pesmarice, kar eno za drugo, četudi fuš za fuš. Ampak iz srca, za dušo.

Težek tovor na ramenih, trmasta a odločna volja, da nesem težko kamenje poleg vseh oblek in posode, hrane. Kos marmorja iz marmorja hotavlje, spomin za zmeraj. :) žuljev pa ni več...

Več kot kilometer brodenja po potoku, opazovanje narave iz perspektive rib, rečnih rakcev... Razmočene tevice, super hlajenje žuljev, moč za nove izzive in super hlajenje nasploh :D.

Peka tort in pic, kurjenje ognja in na stotine hrenovk. otroška razigranost. Peka piškotov in izdelovanje adventnih venčkov. Raznašanje luči miru in z njo veliko veselja.

Noči prespane zavite v spalko. Nebo posuto z zvezdami in utrinki,a tudi oblački in deževnimi kapljami. Meglice, gozdne jase, veselje ob doseženem cilju.

Kepica sladoleda. Poljub. Stisk dlani. Angelček za lahko noč... šla bi še na kšn potovalc.. skavtska preprostost. makaroni dan za dnem. :)

Padla med konfete :)

Pravzaprav lahko začnem brez vnaprejšnjega pojasnjevanja in opravičevanja, da bom besede v današnjem blogu namenila temi zaviti v belo... ;) Pa saj že dolgo nisem nič o tem pisala in celo osebe okoli mene so imele nekakšne počitnice, brez navalov mojega govoričenja in nenehnega post-anja slikc in drugih, še nepotrebnih, podatkov. Sedaj pa se je poročila ena znanka in me je ponovno zamikalo med konfete, se prav med vse čičkane in nečičkane stvari, ki jih prinese poroka... Pa še da odštevam - 3 - 2 - 1 innn ZDAJ! :D
(all photos from the internet)


Tortice... pa jaz na svoj porok neb mela takih, tko da to je zgolj, da se vidi kako pestra ponudba je!

Sem zgolj zarad prostora naredila tele kolaže, res da ni najboljša vidljivost ampak pa vsaj ni kilometrski post... :D

Ples v dežju

Kaplje dežja
________nežno so, nežno so
padale
_____padale
v globino
_________na dno srca.

Srce je jokalo
____samotno
_______otožno
na pol se preklalo...

Razdalja med njima pa
se veeeča in večaa...
Bo posijalo sonce hrepeneče
bo zopet vzplamenel ogenj dehteče?!

...Ne trenutno nimam ljubezenskih težav. Pesem, ki je nastala, nekaj časa nazaj, ko sem svojo žalost in utesnjenost kracala na papir... In nasploh je največkrat tako, da se polni moj zvezek s pesmimi, ki jih pogostokrat krancljam v svobodne verze in z rimo, ki le redko lepo steče po jeziku. Če le ni zvezek, tisti, ki se debeli z besedami moje duše pa je kakšna druga oblika umetnosti, ki me barva v tople tone sreče in hladen objem žalosti.

Čopič nasploh mi ni tuj in moje slike so otroška umetnost, v kateri lahko vsak vidi svojo pot. Nima obraza kot Mona Lisa. So barve in linije in so prostori in pike in črte vijuge in klicaji in krice krace... Je moj čarobni svet domišljije.

Pa vendar je slika tudi tista, ki jo ustvarja aparat. Pa ne, joj, kako se to izražam!! Je fotorgaf tisti, ki si pomaga z aparatom ustaviti čas in povzeti njegov pogled. Če te privlači fotografija, išči iskro v očeh tistega, ki jo je posnel. To je nekako tako, kot tisto, ki nam je zaupal Mali princ, da je bistvo pravzaprav nevidno, a če gledaš s srcem... :) Če ne delaš s srcem, pha, pa išči ti umetnost kar drugje!

Pa ravno sedaj sem se spomnila nekoga. Verjetno ni slovenca, ki še ni šel okoli Blejskega jezera. Tam nekje na poti, že blizu vil itd. nekje na takem bolj ozkem delu poti, v skalah, je vedno en slikarček, ki prodaja svoje slike. Njegov pogled že tako izurjen, in sliko otočka sredi jezera s cerkvico bi verjetno narisal miže. Meni je postal že tako ˝navaden˝ pa vendar me šele kakšni tursti opomnejo na take ljudi kot je on, ki v vsakdanu gredo mimo mene in se mi zdijo tako samoumevni. In vedno bolj jih cenim, ko nekaj počnejo in to počnejo s srcem.

Če grem pa sedajle štet kolikokrat sem napisala srce v kateremkoli sklonu, se bom pa tud nasmejala.=)

In zakaj ples v dežju. Otroška igra. Bela obleka. Topel asvalt. Dotiki iz ljubezni. Smeh. Preproste stvari. Ti in Jaz. Mokra trava, cesta. Obleka, ki ni več bela. Sproščenost... Sprobajte, sicer so jesenski deževni dnevi hladejši pa vendar. Ni ga lepšega kot poletnega dne, v beli obleki skakat po lužah z nekom, ki ga imaš neizmerno rad.
Včasih preprosto moram pokazati delček moje prisrčne norosti.

Pasji trendi <3

O.k. ne morem imeti vedno s čustvi preplavljenih postov, zato v enem dnevu dva, da najavim mojo trenutno ˝zasvojenost˝. Odkar mi družbo v življenju dela Mai, sem postala tako zelo zapravljiva za razne dodatke (potrebne ali ne) in zato delim zadnji hit mojih ogledanih stvari. Se pravi, če bi mela zdjle precej denarja bi bla jaz berač moj pes pa kralj. In ne sprašujem se več zakaj me osrečuje, če lahko osrečim druge. Ker pa pes ne ve, da ima nekaj novega sem lahko srečna na kvadrat :) :) :) Lepo se tolažim, ko zapravljam, kajne?!
(photo: 1-5-> cozy critter)
sem kaj omenila, da me zadnje čase navdušujejo zelena, rumena... in naspoh žive barve?! :D :D


(photo: 6-8-> red dingo)
(photo: 9-11-> hurtta)


in ja obsedenost, ki ne mine in ne škoduje nikomur (razen moji denarnici)...

imejte se v cvetju! oz. v kosteh, piskajočih žogicah, mokrih poljubčkih, čohastih dneh, dolgih sprehodih, laježu in praskanju...

*Pes je edini prijatelj, ki ga lahko kupimo...*

Puščava

Pesek. Sipine. Veter. Privid.
Duša bledi, samota in iskanje smisla.
Drugače sem tale post naslovila puščava zgolj zaradi tega, ker že tako dolgo nisem bila v svojem blogu oz. že dolgo nisem objavila nobenega posta.

No ja, bili smo na morju. Z maiem sva se pridružila Aljaževi družini pri odpravi na otok Pag, kjer smo bili štirinajst dni v kampu Straško. Vreme je bilo super, imeli smo eno nevihto - groza.
Mai je prvič plaval v morju.

Dobila novo knjigo iz kanade! jupi!

Ne vem kam grem, niti od kje.
Želim si stvari pa jih ne dobim, ne dosežem, ne zmorem.
Kričim!
pustite mi sanjat! sam to še imam!
klicaj
klicaj
klicaj
in tišina, šum morja...
v daljavi sredi morja pa blesk sonca.
novo upanje, nov dan.

Eno kepico sladkega

S kuhanjem in pečenjem sem začela že zelo zgodaj. Moja mami zelo rada peče torte, tako da smo posledično imeli za rojstne dneve vedno domače torte. Stara mama pa prav tako peče božanske piškote. Jaz pa rada delam tako torte, kot biskvite, piškote... Tako da se rada pohecam, da sem dobila od vsake mal genov veselja do peke in kuhanja. Čeprav pri kuhanju pa rada kaj eksperimentiram in potem mogoče nima ravno vsak rad mojih jedi. recimo mlajši brat in sestra... :)

Poltje se mi nasploh zdi najbolši čas za eksperimentirat s sadjem. Mama me je naučila delat domač sladoled, tako da so se porabile maline, ribez, ker ko je sezona je včasih tega kar precej. Tako da tukaj recept za malinov sladoled.

__________MALINOV SLADOLED:__________
(podano samo razmerje, lahko se naredi v večjih količinah)
- 1 jogurtov lonček sadja (npr. malin)
- 1 jogurtov lonček sladkorja
- 1 jogurtov lonček jogurta
- 1/2 jogurtovega lončka sladke smetane

vse zmiksaš v blenderju/ sokovniku/ multipraktiku/ s paličnim mešalnikom, kar pač je takega pri roki, ki dobro zmiksa. :) in daš v zmrzovalnik. na dve uri recimo malo premešaš, da ni preveč zbit. ok še slikca (p.s. sladoleda ni več, njama :D)

Ob jutrih si pa najraje naredim debele palačinke na tak moj način, da še kaj dodam, kakšna jabolka, jagode, kar je pač doma v košarici s sadjem... In ja, res da so te palačinke tok češ ameriške pa v filmih jih jejo, sam moje so čist drugač. Sam jih nekak frugi ne obožujejo tok, mislm domači, tko da za njih ponavad za zajtrk naredim šmorn, če se že peče kaj takega, ker šmorn oz. carski praženec imajo pa vsi radi.
(opa, mal bl čudna fotka... :S)
Sem se zdajle domislila, da bom večkrat kaj slikala kar spečem, ker sploh nimam nobenih pametnih slikc... Ker napiše lahko pač vsak, da je to pa to naredu. :D tko da bom še kdaj postregla s čim... tole pa je blo bl zame :)
aja še nekaj pisanega... za rojstne dneve, kadar pridejo otroci, se pa najraje jedo teli mafinčki!
pa še dve tortici... (prva je bla za mojga kuža Maia, druga za mojga Aljaža<3)

Pa sladke sanje!

Nekaj poročnega... :) :)

Nekaj novega, nekaj izposojenega, nekaj modrega, nekaj starega. Sicer pogosto slišano v filmih pa vseeno to izpolnjuje veliko bodočih nevest. Meni je tud kar všečno, tako da mislim da si bom tud našla vsakega nekaj. Pa ne samo zato, ker rada gledam filme, ampak tudi zato, ker se bo pomoje lažje odločit kakšne dodatke imet pa še vsega ne bom kupovala :P . In ker rada predvsem gledam slikce, ki so povezane s poroko. Si v tokratnem postu dajem duška. In to na veliko.
(slikce iz neta: photos from the internet)
Tančice
Všečni čevlji (ker sem nora na čipko ampak ne preveč na višino pete :P)
Celo našla nekaj primerov moških oblek...
In seveda tiare, so nekaj sladkega za mojo romantično dušo :) nepoboljšljivo.

En lep šopek, ker me tele bele spominjajo na ivanščice in seveda rdeče vrtnice, super!Ok, temne torte sicer ne bi imela, ampak zgleda pa njami :)
Meni lepa dekoracija za avto, ker ne pride draga pomoje :)

I love nature and everything that is a part of her.










Slepa v nov dan, prazen zaspan,
jaz zdaj hitim...
ni me sram, priznam
hočem sama
drugam
daleč stran daleč stran.

a misel le nanj
drži me nazaj
ga hoče srce
ljubi
utripa
boleče
misel nanj ni zaman.

objem - topel
solze, ihteča
o da, v meni je sreča
žalost na stran
z nasmehom v ta dan! (written by me)

Ustvarjalni dnevi...

Grem do svoje omare, kjer imam sicer obleke itd. ampak je nekje do polovice polna škatel v katerih imam razne stvari od šare, do treh posebnih škatel, v katerih imam spravljene vse potrebne stvari za ustvarjanje, izdelovanje voščilnic in drugih stvari, ki mi čmoknejo v glavo. Kot sem rekla se zadnje čase ukvarjam z rdečo. Kupila sem si neke umetne rožice za na čestitke, ki so v originalu roza barve ampak je blo tudi že nekaj prebarvanih v rdečo :) so take luštne mini vrtnice. In niso pasale na rdečo čestitko pa sem jih mal prilagodila.
Zadnje štirinajst dni sem veliko časa posvetila ustvarjanju dveh maket, ki sem jih naredila za volčji tabor (skavti. Ker bomo marsovci se naredila dva planeta, prvi je onesnažen, drugi pa čist in lep. Malo jih bomo poučili o ekologiji itd.